Raz-stavljen Odprti Rog

 

Dvojnost prizorišč – Tovarna Rog in Galerija Škuc – razstavnega projekta z naslovom Odprti Rog omogoča odločitev za eno izmed pozicij/lokacij ali (iz)menjavanje obeh. Zemljevid je tisto orientacijsko sredstvo, s katerim udeleženci Tečaja za kustose sodobne umetnosti 2005/2006 v okviru šole za sodobno umetnost (SCCA–Ljubljana) vabimo na ogled sklepnega razstavnega projekta z naslovom Odprti Rog , hkrati pa z načrtom zgradbe (ne)usmerjamo gledalca po delu razstavnega projekta, ki je v Tovarni Rog. Za ogled priporočamo dvokolesno prevozno sredstvo brez motorja, s katerim najprej pocingljate pred Galerijo Škuc, nato pa čez Tromostovje vzdolž Ljubljanice z vetrom v laseh pridrvite v revitaliziran industrijski kompleks na Trubarjevi 72. Raz-stavljena razstava ponuja gledalcu spoznavanje obeh bregov Ljubljanice, ki se lahko zaključi ali začne z nepozabnim panoramskim pogledom iz tretjega nadstropja tovarniškega objekta.

 

– 1 –

Odprti Rog

 

Pred več kot petdesetimi leti se je pričela proizvodnja koles Rog, ki pa so jo v začetku devetdesetih v obratu na Trubarjevi ulici opustili. Kmalu zatem so se porodili predlogi, naj se tovarna zaščiti in nameni javnim programom (ateljeji, baletna šola, obrtniške delavnice, knjižnica…). »Stara tovarna Rog je bila prepoznana in evidentirana kot kulturna dediščina v širšem evropskem prostoru.«

 

»V soboto, 25. 3. 2006, se je v zapuščeni tovarni Rog začela izvedba novega socialnega programa in odprla pobuda za začasno uporabo tovarne Rog.«

Z »aktivizacijo prostora skupina TEMP odpira stagnirano okolje v diskurzivno polje s pomočjo neposrednega delovanja«.

»S samoiniciativnim usposabljanjem prostora za neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin« se je na 7000 kvadratnih metrih začelo »novo življenje verjetno prvega železo-betonskega objekta v Ljubljani« .

 

»Fenomen začasne uporabe praznih prostorov se je razvil na podlagi analiz degradiranih prostorov, ki izginjajo iz zavesti uporabnikov mesta. Ti prostori lahko z vključitvijo kulturne produkcije predstavljajo mesto izražanja, prostor za delovanje v javnem.«

 

»Ker vsaka družba za razvoj potrebuje javne prostore, je naša nenehna družbena potreba po njihovem vzpostavljanju. Zato moramo paziti, da jih negujemo tam, kjer so, in da jih odpiramo tam, kjer so se zaprli, - da jih razširjamo in implementiramo tam, kjer so po definiciji vedno bili, vendar so, še preden smo zares opazili, izginili. TEMP je v sodelovanju z vrsto skupin, kolektivov, mrež, posameznic in posameznikov vzpostavil novo možnost za artikulacijo alternativnih političnih, kulturnih in družbenih praks. Ali bomo upravičili njihove potenciale za revitalizacijo Roga, pa je odvisno od naših dejanj in prispevkov (…).« Tečajnice in tečajniki Sveta umetnosti podpiramo začasno spremembo namembnosti Tovarne Rog in soustvarjamo novo prizorišče sodobne umetnosti.

 

»Rog predstavlja model odprtega prostora, ki je na voljo in uporabo neprofitnim dejavnostim. V tem okviru se razvija tudi dinamika novega skupnega. Uporabniki, ki tam delujemo, smo samoorganizirani in proizvajamo svobodne pogoje za življenje. Rog je torej moment, v katerem je šla začasno konstituirana skupnost korak naprej s tem, da je vpeljala prostor kot nujno sredstvo produkcije.«

 

»Metelkova je civilizacijski dosežek XX. stoletja v mestu Ljubljana, je prostor prireditev in takšna naj bi ostala tudi naprej. Tovarna koles Rog je že dosežek XXI. stoletja in je že začasni produkcijski center predvsem za ›urgentne umetnice in umetnike‹ in mnogotere civilne iniciative. Je že prostor prepletanja mnogoterosti. Obstaja pa tudi zunanja razlika. Rog je že skoraj v celoti digitalna akcija - mobilni telefoni, računalniki, digitalne kamere, digitalni koncepti, digitalni fotoaparati so orodje Roga. Medtem ko je bila Metelkova v času nastanka skoraj v celoti analogna.«

 

»V Rogu ne nastajajo samo nova umetnost, nova politika, nove prakse in teorije - še bolj kot to - postajajo nova družbena razmerja, ki so diametralna kapitalističnim. Zato nove skupnosti, ki rojijo v Rogu, za MOL niso nevarne zaradi revitalizacije petnajst let zapuščenih prostorov, temveč zaradi rojenja novih in drugačnih oblik družbenega delovanja, povezovanja in sodelovanja.«

 

– 2 –

Odprti Rog

 

»Odprto delo je umetniško delo, ki ga dokončuje interpretator z izvajanjem ali gledalec s samo recepcijo. Pojem ›odprto delo‹ je definiral italijanski semiolog Umberto Eco 1962 med reševanjem problema statusa netipičnega in eksperimentalnega umetniškega dela. (…) Delo je odprto in dinamično, ker je odprto za integracije in ustvarjalne dopolnitve s tem, da uvaja interpretatorja in gledalca v igro organske vitalnosti umetnosti.«

 

Specifičnost zgodovinskega trenutka – »odprtje« Roga za zainteresirano javnost – nam je narekovala, da tudi mi "odpremo" svoj koncept za vse zainteresirane umetnike, ki smo jih povabili, da se zapletejo v dialog z zapuščenim tovarniškim prostorom, njegovim kontekstom, zgodovino ali trenutno iniciativo njegove začasne uporabe ter za razstavo predlagajo umetniški projekt, ki prizorišče tovarne jemlje za izhodišče (site-specific v dobesednem pomenu) ali kot izziv za modifikacijo že realiziranega projekta.

 

Izbrali smo 16 umetniških projektov, od katerih je večina predstavljena premierno, hkrati pa smo želeli vzpostaviti dialog med že tradicionalnim prizoriščem tovrstnih razstav – Galerijo Škuc – in novim »negalerijskim« prizoriščem vizualnih umetnosti – Tovarno Rog.

 

V Škuc smo umestili fotografske poglede tovarniškega utripa in Rogove arhitekture, ki so jih s pritiskom na sprožilec zabeležili Pavel Koltaj, Bojan Salaj in Antonio Živkovič. Fotografsko zgodbo dopolnjujejo Zaš Brezar in umetniški tandem Saša Spačal in Luka Prinčič z umetniško transformirano informacijo o dogajanju v Rogu.

 

Tovarna Rog je odprt prostor, poseljen z ustvarjalci in njihovimi deli ter se praktično spreminja iz dneva v dan. Rog je razstava v nastajanju. Produkcijski in razstavni prostor prehajata drug v drugega. Projekti vznikajo, se premeščajo, modificirajo, porajajo nove projekte… in tovarna Rog se spreminja v celostno socialno skulpturo.

 

Posebnost razstave v Tovarni Rog je njena neločljivost od okoliške umetniške produkcije – kaj je del razstave in kaj del preostalega dogajanja v Rogu, do kje je stvari sploh smiselno ločevati? Ker smo tečajniki in umetniki: Artgroup RGB, Vlasta Delimar in Milan Božić, Blaž Erzetič, Irma Gnezda, Aleksandra Saška Gruden, Jure Legac, Mateja Peroša, Pila Rusjan, Simon Svetlik, Robertina Šebjanič ter Mojca Zlokarnik le eni izmed mnogih začasnih uporabnikov tovarne in ker obiskovalca ne želimo prikrajšati za celostno izkušnjo Roga, se razstava do določene mere staplja z okoljem. Gledalec ob obisku prostranih tovarniških nadstropij lahko poišče mikrolokacije projektov Odprtega Roga ali pa se prepusti naključnim vizualnim vtisom.

 

 

Tečajniki Sveta umetnosti 2005/2006: Sandra Belšak, Janja Gojkovič, Mojca Lešnik, Maja Lozić in Irena Orel

(Ljubljana, junij 2006)

Borut Burger, Informacija o dolgoletnih aktivnostih in pobuda za revitalizacijo območja tovarne Rog.

Začasni uporabniki in uporabnice prostorov tovarne Rog, Skupna izjava o odprtju Roga za zainteresirano javnost.

V preteklosti je TEMP tako že deloval: "apropriacija parkirišč, parkov v Ljubljani s pomočjo mobilnega paviljona in na podlagi edukativno - kulturnega programa informiranje mimoidočih o poziciji in pomenu samega prostora". TEMP, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, Letnik XXXIV, 2006, št. 223, str. 15.

Začasni uporabniki in uporabnice prostorov tovarne Rog, Skupna izjava o odprtju Roga za zainteresirano javnost.

Borut Burger, Informacija o dolgoletnih aktivnostih in pobuda za revitalizacijo območja tovarne Rog.

Maličev Patricija, Rog je 21. stoletje, Delo, Sobotna priloga, 8. 4. 2006, str. 16.

Gregorčič Marta, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, Letnik XXXIV, 2006, št. 223, str. 10.

TEMP, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, Letnik XXXIV, 2006, št. 223, str. 16.

""Urgentna umetnica in umetnik" morata proizvajati umetnost zdaj! takoj! in nujno! in brez čakanja, da mine petnajst let. V petnajstih letih se spremeni duh časa generacije." Živadinov Dragan, Delo, Sobotna priloga, 8. 4. 2006, str. 17.

Živadinov Dragan, Delo, Sobotna priloga, 8. 4. 2006, str. 17.

Gregorčič Marta, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, Letnik XXXIV, 2006, št. 223, str. 10.

Šuvaković Miško, Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950. godine, Srpska akademija nauka i umetnosti i Prometej, Beograd - Novi Sad 1999, str. 360.