tečaj za kustose sodobne umetnosti: tečajniki/ce / potovanja / progamski sodelavci / razstava / tekst mentorjev

Tadej Pogačar
This Is What You Want ... This Is What You Get

P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti

Ko razpravljamo o P.A.R.A.S.I.T.E. Muzeju sodobne umetnosti v devetdesetih, ne moremo mimo tedanjih radikalnih sprememb v družbi. Številni pretresi - od "zloma socializma" do prehoda na oblike zgodnjega kapitalizma (lokalno), od  "utopije" do "potrošnje kot substituta za demokracijo" (globalno).
Po projektih, ki jih je P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti izpeljal v raznih institucijah moči, se je sredi 90-tih usmeril v bolj aktivno delovanje v javni sferi, znotraj in zunaj umetnostnega sistema.
Bistvena je ideja o sodelovanju, povezovanju, novih modelih produkcije ipd. Poleg zgodnjih anonimnih projektov so predvsem Kralji ulice prvi projekt, ki eksplicitno poudarja sodelovanje z marginalno družbeno skupino in problematizira javni prostor - kdo ga zaseda, preči, kakšne so sprejemljive oblike in vsebine, nadzorovanje ipd. Opazovanje in dokumentiranje javnega prostora se nadaljujejo v projektu Zgodbe dveh mest in arhivih-v-nastajanju; v arhivu Ulična ekonomija (2001-  ) in v arhivu Javna skulptura (2000-  ), ki dokumentira izmenjavo artefaktov in materialnih dobrin na raznih urbanih lokacijah.  

Pamura Umetessi

CODE:RED

Outlaw poverty NOT prostitution.
Carol Leigh

CODE:RED je večdisciplinaren, večmedijski, kolaborativni projekt, ki problematizira in raziskuje neformalne modele ekonomije, samoorganiziranje, globalno seksualno delo in trgovino z ljudmi. Uvodno geslo Carol Leigh, znane ameriške aktivistke in borke za pravice seksualnih delavk, opozarja na bistvo položaja, v katerega so ujeti seksualni delavci. Njihovo delo je nezakonito (outlaw), po drugi strani pa so vanj največkrat prisiljeni zaradi revščine oziroma boja za golo preživetje. Seksualno delo je pomembenen vir zaslužka za številne segmente prebivalstva, ki so izključeni iz dominantnih ekonomskih tokov.
Vanj so najpogosteje prisiljeni ljudje iz depriviligiranih družbenih skupin (otroci, ženske), ki simbolno in realno živijo na robu družbe ali sploh zunaj nje in so  stigmatizirani in brez najosnovnejših pravic.

Začetek novega stoletja zaznamuje novo obdobje množičnih migracij. Te so se začele že v osemdesetih leth prejšnjega stoletja, usmerjene so proti Severni Ameriki, Zahodni Evropi  in Avstraliji. Predvsem Vzhodna Evropa in bivša Sovjetska Zveza sta postali prostor množičnega preseljevanja in izseljevanja. Največkrat zaradi vojn ali želje po boljšem življenju.
Po padcu berlinskega zidu smo priče tudi množičnemu izbruhu t. i. migrantske prostitucije, ki je preplavila Zahodno Evropo. Zahodne države na novo situacijo niso bile pripravljene.Tiste, ki so do seksualnega dela v zadnjih desetletjih oblikovale napredno politiko, so bile v precepu, saj je njihova zakonodaja postala zaradi spremenjenih razmer nove globalne ekonomije zastarela in neuporabna.

Ko govorimo o globalizaciji, največkrat govorimo o hipermobilnosti kapitala in storitev, o vplivu novih tehnologij na produkcijo, distribucijo in komunikacijo, manj pa DRUGI plati istega fenomena: o novi mednarodni delitvi dela, o novih oblikah suženjstva, novih spolnih delitvah ipd. ki so posledica ekonomskih zahtev "prvega" sveta do "tretjega" sveta. Nova mednarodna delitev dela je odločilno odvisna od  t. i. ženskega dela, ki je tesno povezano z migracijami in aktualnim fenomenom feminizacije migracij. Pri tem ima pomembno vlogo prostitucija in trgovina z ljudmi oz. številne oblike novega suženjstva. Izjemno povečanje tovrstnega kriminala(1) in preusmeritev organiziranih mafijskih združb na ta področja kažeta, da so te dejavnosti izjemno profitne.
Globaliziranje prostitucije, kot tudi logistika in komunikacijske mreže, ki obkrožajo skupnost migrantskih seksualnih delavk, kažejo, da tudi v prihodnje ne moremo pričakovati bistvenih sprememb v migracijskih tokovih.(2)

Eno temeljnih vprašanj je kako preživeti zunaj mehanizmov in okvira globalnega kapitalizma, ki danes strukturira celotno človeško civilizacijo. Projekt CODE:RED raziskuje tudi samoorganiziranost marginalnih skupin in skupnosti, ki ne živijo v prevladujočih družbenih, ekonomskih in političnih okvirih. Tako kot v preteklosti, se tudi danes, v sodobnih družbah, skupine jasno delijo na tiste, ki so v družbo vključene, in one, ki so iz nje izključene. Izključeni so se, da preživijo, prisiljeni saamoorganizirati. Samoorganizacija izključenih pa je radikalno drugačna od samoorganizacije tistih, katerih identiteta se lahko zlije z "legitimnim" družbenim telesom(3).

Support your local hooker!
Carol Leigh

CODE:RED vključuje razne oblike sodelovanja s strokovnjaki, znanstveniki in aktivističnimi skupinami, ki segajo od raziskav, aktiviranja in samopomoči do javnih manifestacij, akcij, razstav ipd.
Projekt poteka v umetnostnem kontekstu in zunaj njega. Pri akcijah deluje P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti po principih skupinskega dela in navezuje s skupinami in posamezniki enakovredne, partnerske odnose.
Projekt CODE:RED aktivno posega v obstoječe stanje stvari in išče nove poti in oblike za spremembe. Odpira (tudi) umetnostni prostor za problematiziranje in spremembo socialnih, ekonomskih in političnih vprašanj.

Obdobje prvih štirih let projekta CODE:RED bi lahko razdelili na tri vsebinske faze:
konceptualna faza projekta (1999/2000) s pripravami, študijem, konceptualizacijo ipd.; aktivistična faza (2001-  ) z javnim delovanjem, povezovanjem, akcijami in intervencijami, in fazo kartografij globalne trgovine z ljudmi (2004-  ).
Kratek povzetek dejavnosti med letoma 1999 do 2004 lahko strukturiramo okoli poglavij: modeli povezovanja, avtonomni mediji, javne akcije, mobilna arhitektura, kartografije.

Modeli povezovanja
I. svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega parazitizma, Benetke, 2001 / The Ultimate Sex Worker Conspiracy Soiree: Conference and Party, New York, 2002

Najbolj kompleksna primera povezovanja sta bila v letih 2001 in 2002 v obliki "kongresov" in "konferenc". I. svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega parazitizma je bila prvajavna manifestacija projekta CODE:RED. Spričo dobre organiziranosti je akcija pritegnila izjemno pozornost uradnih medijev in odmev je bil velik. Projekt je nastal v timskem delu s Comitato per I Diritti Civili delle Prostitute iz Pordenona, eno vodilnih organizacij za varstvo seksualnih delavk in delavcev v Italiji.

I. svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega parazitizma je potekal v okviru 49. beneškega bienala med 6. in 8. junijem 2001, na javnem prostoru blizu Giardinov, v šotoru, ali "Paviljonu prostitutk" (Padiglione delle Prostitute). Seznam sodelujočih skupin in organizacij je bil impresiven. Sodelovale so skupine, aktivistke in predstavniki iz Tajvana, Tajske, Kambodže, Vietnama, Italije, Nemčije, ZDA in Avstralije. Kongres je bil mišljen kot kreativni okvir za povezovanje, izmenjavo in informiranje.
Aktivistke in skupine so predstavile razmere na seksualnem trgu, strategije boja za civilne pravice seksualnih delavk in delavcev, predvsem pa principe organiziranja, izobraževanja, samopomoči in zaščite - s pogovori, video projekti, razstavami, dokumentarnimi publikacijami, performansi, aktivističnim pouličnim gledališčem, agitacijskimi glasbenimi točkami ipd.
Poseben poudarek je bil na Aziji, kjer seksualna industrija v zadnjih letih doživlja enega največjih razcvetov(4). Tajvanski aktivistki skupine COSWAS sta spregovorili o uspešnem uporu tajvanskih seksualnih delavk. Te so s z demonstracijami, medijskimi nastopi in inventivnostjo zmagale proti mestnim oblastem v Taipeju, ki so poskušale sprejeti novo restriktivno zakonodajo.
Poleg aktivistk iz Kambodže (CWDA) in Vietnama je na kongresu sodelovale tudi predstavnica Global Alliance against Trafficking in Women iz Bangkoka. GAATW se že dolgo bojuje proti izkoriščanju prostitutk v Aziji in ima program izobraževanja, zdravstvene in pravne pomoči itn. GAATW je leta 1996 sprejela t. i. nizozemski model, ki seksualno ekonomijo pojmuje kot industrijo, v kateri imajo vsi udeleženi pravico do zakonskega varstva sindikatov.

Namen konference The Ultimate Sex Worker Conspiracy Soiree: Conference and Party, ki jebila delprojekta CODE:RED USA v lokalu TRUE v New Yorku, je bil povezovanje in neposredna reakcija na lokalne, nacionalne in mednarodne probleme pri seksualnem delu.
Sodelovali so predstavniki organizacij iz New Yorka, Baltimora, Bostona, San Francisca in Los Angelesa. Konferenca je bila organizirana v sodelovanu z organizacijami za pravice seksualnih delavk (PONY, COYOTE in SACRD), homoseksualcev (HOOK) in transseksualcev.
Odlično medsebojno sodelovanje skupin, ki se bojujejo za pravice različno spolno orientiranih in delujejo v vseh vejah seksualne industrije je ustvarilo izredno pozitivno atmosfero prijateljstva in solidarnosti.
Seksualno delo v ZDA zaradi kriminalnega statusa doživlja posebno transformacijo, saj se seli iz javnega prostora v virtualni prostor. Po septembrskih terorističnih napadih leta 2001 so seksualne delavke začeli obravnavati kot posebno sumljivo in problematično skupnost, župan mesta pa jih je praktično izenačil s teroristi.
Konferenca The Ultimate Sex Worker Conspiracy Soiree: Conference and Party je bila organizirana v sodelovanju z najpomembnejšimi aktivističnimi skupinami in več kot dvajset nastopajočimi.
Teme kratkih diskusijskih sklopov in okroglih miz, na katerih so sodelovali poznavalci, znanstvenice, aktivistke in seksualni delavci, so bile: pravice seksualnih delavcev, spol in seksualne identitete, rasa in razred pri seksualnem delu.
Performanse in kratke nastope, na temo seksualne industrije so prispevali pisateljice in pisatelji (med drugim Tracy Quan in David Sterry), pesniki, igralke, artisti in radikalna aktivistična enota.  

Avtonomni mediji
Spletna stran CODE:RED USA / Časopis Sex Worker /  Spomenik neznani prostitutki, Ljubljana 2002

Spletna stran CODE:RED USA je bila zasnovana kot osnovno informacijsko in komunikacijsko orodje projekta, saj zaradi njegove anonimnosti (uradna zakonodaja) javni mediji niso objavljali informacij o akcijah. Spletna stran je bila uradno dostopna javnosti na medmrežju od 16. aprila 2002 od 00.00 ure po srednjeevropskem času, oz. od 6.00 ure po newyorškem času.
Spletna stran je vsebovala osnovne informacije o projektu, najaktualnejše najave akcij/intervencij, javni forum, zgodovino projekta in povezave.

Ob kongresu v Benetkah je izšla prva tematska številka časopisa Sex Worker. Časopis so zastonj delili mimoidočim in obiskovalcem galerije A+A. Prinašal je uradna manifesta
P.A.R.A.S.I.T.E. Muzeja sodobne umetnosti in Comitato per I Diritti Civili delle Prostitute, informacije o programu kongresu, njegovih udeležencih ipd. Druga tematska številka časopisa je izšla ob projektu CODE:RED Sektor Zagreb in se ukvarja z problematiko globalnih migracij ter predstavlja novi arhitekturni model mobilne arhitekture, namenjene samostojnim seksualnim delavkam.

Spomenik neznani prostitutki je med 1. in 5. februarjem 2002 stal v središču Ljubljane v sklopu projekta Agent Spremembe v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.
Postavitev Spomenika neznani prostitutki je spremljala okrogla miza Globalizem in nova izključevanja in javno odkritje, ki je povzelo vse elemente otvoritvene simbolne ceremonije.
Forma "začasnega spomenika" problematizira javni prostor, specifično lokacijo in idejo monumentalnosti. "Začasni spomenik" je fragmentaren in heterogen. Nastaja spontano, nelinearno in subjektivno, z reciklažo, kolažem, neposredno informacijo, participacijo in iz vsakdanjih, rabljenih ali cenenih materialov; skratka, ravna se po etiki in estetiki vsakdana in začasnosti.

Javne akcije
Pohod rdečih dežnikov, Benetke, 2001 / Zlati čevlji Times Squara, New York, 2002 / Slačenje z Marxom, Berlin, 2002  

Pohod rdečih dežnikov je zgled manifestacijskega pohoda, ki aktivno in javno demonstrira svojo navzočnost v mestu. Da se ga bolje sliši in vidi, uporablja rekvizite, kakršni so megafon in rdeči dežniki, glasno opozarja nase in se ne razlikuje od običajnih oblik političnih demonstracij. Povorka z udeleženci Kongresa, lokalnimi organizacijami in naključnimi simpatizerji je šla od kongresnega šotora do Galerije A+A, skozi središče mesta.
Pohodje prečil mesto, da bi povzročil prekinitev, zvočno/vizualno zarezo v rutini in kontinuiteti mestne panorame. Poleg realne, manifestacijske, plati je imel tudi pomembno simbolno plat.
S skupno hojo smo zarisali točke nove geografije mesta, ki je sicer potlačena in pozabljena. To je geografija družbene zgodovine seksualnih delavk, od slavnih beneških kurtizan Veronice Franco in Gaspare Stampa, do danes.

Akcija Zlati čevlji Times Squara je bila 1. maja 2002 na Times Squaru v New Yorku. Podobno, kot Pohod rdečih dežnikov, je tudita akcija izrabljala akt hoje, a na drugačen način. Hoja je bila tukaj intimni akt in akcija se je pokazala samo pazljivemu mimoidočemu, saj je bil akter stopljen z množico obiskovalcev in turistov. Hoja je potekala v počasnem ritmu in v tišini. Akter je obhodil ves trg, pri tem pa je na vrvici za seboj vlekel par zlatih ženskih čevljev.
Lokacija Times Squara ni bila izbrana naključno. To je pomembno simbolno mesto seksualne industrije New Yorka, ki se je v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja spremenilo v simbol njenega kriminaliziranja in v začetku devetdesetih v simbol njenega izbrisa. Leta 1985 so mestne oblasti začele v imenu "varnosti in zdravja" javno kriminalizirati peep-showe, gledališča in kinematografe, ki so predvajali filme s seksualno vsebino. Leta 1990 je župan New Yorka Rudy Giuliani, ki mu je pri tem pomagala korporacija Walt Disney, z vrsto novih restriktivnih zakonov "očistil" center mesta.
Odločitev, da se Times Square "očisti", je imela malo skupnega z resničnim zavzemanjem za javno zdravje, trdi v svojem delu Times Square Red, Times Square Blue Samuel R. Delany. Temeljila je predvsem na korporativnem pohlepu. Hkrati je napovedala zmago nove represivne mentalitete v New Yorku, ki v imenu higiene onemogoča družbene stike in komunikacijo med ljudmi različnih ras in razredov na urbanem javnem mestu. 

Javni performans Slačenje z Marxom je bil zasnovan v okviru projekta Ostensiv: Sodobna umetnost Vzhodne Evrope v veliki vhodni avli Humboldtove univerze v Berlinu, pred stopniščem, ki ga krasi veliki citat Karla Marxa: "Die Philosophen haben die Welt nur verschieden interpretiert, es kommt aber darauf an, sie zu verändern."*  
V performansu je sodeloval lokalni striper. Za nastop je uporabil več kostumov: iz pošasti (nezavedno, zlo) se je prelevil v figure moških filmskih in literarnih junakov, ki stereotipno reprezentirajo moč, dobroto in naravnost, t. j. v Supermana in Tarzana. Lokacija univerze (reprodukcija znanja), citat (zahteva po akciji in spremembi stanja) in seksualni delavec (reprezentacija moških stereotipov) so tvorili zanimiv trikotnik pomenov in delitev.

Mobilna arhitektura
Working Unit ZO1, Zagreb 2003

"Kaj pomeni razglasitev izključnih ekonomskih con sredi Zagreba?"

WORKING UNIT Z 01 je arhitekturni načrt, ki je nastal v sodelovanju z arhitektko Anjo Planišček v okviru projekta CODE:RED Sektor Zagreb. S sodelovanjem zgodovinarke Petre Hoblaj in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) smo pripravili okroglo mizo o prisilnih migracijah, ki so na področju Balkana izjemno razširjen pojav.
Z modelom WORKING UNIT Z 01 smo se prvič ukvarjali z bivanjsko problematiko marginalne skupine. Nov model mobilne arhitekture naj bi bil osnovni modul, povsem prilagojen za samostojno delo seksualnih delavk in delavcev. Bivalnik WORKING UNIT Z 01 je sestavljiv, mobilen in prilagodljiv. Lahko ga je priključiti na obstoječe energetske vire in sanitarna vozlišča ali preklopiti na samooskrbovalne sisteme. Več povezanih enot lahko sestavlja večje enote ali celo zaključene urbanistične sklope.
Notranjost osnovnega modula sestavlja pet con: cona higiene, sprejemnica, lounge, svetlobna cona in delovna cona. Opremljen je s funkcionalnim pohištvom, kopalnico, video in avdio napravami in varnostno-komunikacijskim sistemom, ki omogoča neposredno povezavo s policijo.
V Zagrebu in predmestju Zagreba, kjer smo ta model razvijali, smo izbrali tri potencialne urbane in suburbane lokacije, ki ustrezajo večini funkcionalnih zahtev in parametrom (dostopnost, varnost, infrastruktura, avtonomnost) za postavitev prvih grozdov delovnih enot.
Modul WORKING UNIT Z 01 se vsebinsko navdihuje pri številnih (utopičnih, ludističnih in realnih) urbanističnih in arhitekturnih modelih poznih šestdesetih let 20. stoletja: pri konceptu Plug-in City Petra Cooka ali pri diametralnem konceptu Novega Babilona, ki sta zasnovana kot kolektivna, družbena projekta in ki delujeta predvsem kot specifični projektivni okvir za ustvarjanje novih situacij.

Kartografije
MONAPOLY - Igra trgovanja z ljudmi, 2004

Öyvind Fahlström je v zgodnjih sedemdesetih letih 20. stoletja ustvarjal dela, ki so vabila gledalce, da posežejo vanje, da jih spreminjajo. Med najbolj znanimi je serija Monopoly (CIA Monopoly, World Trade Monopoly, Indokina Monopoly), predelava znane igre, ki kritično obravnava ameriško zunanjo politiko, globalno trgovino, vojaško industrijo in topografijo ameriških vojaških intervencij v svetu.
Tudi igra MONAPOLY je predelava najbolj slavne kapitalistične igre. Izgleda kakor Monopoly in ohranja osnovno shemo igre, a jo zamenjuje z novo vsebino. Igralci med igro dobivajo nove informacije o globalnem seksualnem delu, pomembnih lokacijah, aktivističnih organizacijah, mafijah, ki organizirajo trgovino z ljudmi ipd. Igralci lahko financirajo gradnjo varne hiše, podprejo delovanje skupin za pravice seksualnih delavk in njihove programe ali rešijo seksualno sužnjo iz Moldavije. 
MONAPOLY je nova kartografija seksualnega dela in trgovanja z ljudmi. Igralci ne kopičijo kapitala, ampak se seznanjajo z geopolitiko seksualnega dela v času globalnega kapitalizma in nove ekonomije.

Opombe:

	I. svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega parazitizma, Benetke, 2001 / The Ultimate Sex Worker Conspiracy Soiree: Conference and Party, New York, 2002
	Pohod rdečih dežnikov, Benetke, 2001
	Zlati čevlji Times Squara, New York, 2002
	Slačenje z Marxom, Berlin, 2002